Sunday, 7 April 2013

Minister za podnebne spremembe in stranka premoga


Slovenija je včasih imela svojo podnebno politiko – bolje rečeno, Slovenija se je nekoč odločila, da bo imela svojo podnebno politiko. Bila je zaveza parlamenta o tem, da bo država doma in mednarodno delovala za preprečevanje podnebnih sprememb.  Ustanovili so  inštitucijo, podrejeno predsedniku vlade, ki je pripravila podnebno zakonodajo in usklajevala delo različnih resorjev.  Štiri leta kasneje je projekt v ruševinah. Podnebna zakonodaja (sicer pripravljena) ni sprejeta in ne kaže, da kdaj bo. Močni lobiji so jo blokirali  in v  resnici danes med parlamentarno politiko ni več nikogar, ki bi jo resno vzel za svoj projekt. Služba vlade za podnebne spremembe je bila ukinjena, njene naloge prenesene na mlačno institucionalno obliko »Sektorja za okolje in podnebne spremembe« v Direktoratu za okolje pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ...  Torej niti ne pri ministrstvu za infrastrukturo, ki pokriva energetiko in promet,  daleč največja vir izpustov CO2.

In stvari postajajo vse lepše in lepše. Že parlamentarni zagovor ministra za infrastrukturo Omerzela je pokazal, da je koncept razvoja, ki ga zastopa nova vlada, trdno zavezan premogu.  Seveda, TEŠ 6 čim prej zgraditi in spraviti v delovanje. Niti besede o izpustih toplogrednih plinov – ne v energetiki, ne v prometu. Ministra o tem na zagovoru tudi ni nihče vprašal. Potem pa zagonetna izjava o trboveljski termoelektrarni (TET) in rudnikih premoga:
»Rudniki, rudarstvo, Trbovlje, Hrastnik, rudniki v zapiranju, jaz mislim, da je k temu problem, bo treba pristopiti zelo celovito. Tu imamo kup delovnih mest, ki jih je treba ohraniti in jaz mislim, da bi bilo potrebno na rudnike v zapiranju gledati celovito in jih na nek način tudi vključiti pri investicijah v energetiki. Kaj konkretno tukaj mislimo? Zelo konkretna ideja rudniki v zapiranju TET in pa investicija v srednjo Savo. Jaz verjamem, da se tukaj da najti pot, da bi kot celoto obravnavali to problematiko v smeri zadrževanja delovnih mest in dolgoročno celo povečanja.«
Kaj zares je »zelo konkretna ideja«, o kateri govori? Ne vem. A smer se je začela nakazovati nekaj dni kasneje, prejšnji četrtek (4.4.2013), ko je največja parlamentarna stranka Pozitivna Slovenija prek poslancev Barbare Žgajner Tavš in Jožeta Velikonje ministra pozvala, »naj stori prvi korak«. Namreč prvi korak do odprtja novega rudnika premoga v Zasavju (v Brnici pri Hrastniku) in nove termoelektrarne na premog, ki bi jo hranil.

Termoelektrarne na premog izmed vseh virov  prispevajo največji sorazmerni delež izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe, s katerimi se danes vedno bolj neposredno soočamo. Električna energija, ki jo pridobimo s kurjenjem premoga, prinaša največ izpustov toplogrednega ogljikovega dioksida na enoto pridobljene energije izmed vseh načinov pridobivanja električne energije, kar jih poznamo. Če priznavamo resnost podnebnih sprememb, je zato premog na prvem mestu fosilnih goriv, katerih uporabo moramo bistveno zmanjšati. Namera po odpiranju novega rudnika, ki izhaja iz poslanske pobude PS, je iz tega vidika popolnoma nesprejemljiva.

Slovenski parlament se je l.2009 z Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb zavezal, da bo pri načrtovanju razvoja države in v mednarodnem polju, sledil načelom trajnosti in zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Ali te zaveze za poslance še kakorkoli veljajo? Zakaj sicer  l. 2013, ko je realnost podnebnih sprememb še bolj očitna, predlagajo ne zmanjšanje, ampak dodatno povečanje uporabe premoga z načrti o odprtju novega rudnika?

Če je Slovenija odgovorna in pametna država, ne potrebujemo novih rudnikov premoga in termoelektrarn, kjer naj bi ta premog kurili. Zelena knjiga Evropske komisije  o podnebni in energetski politiki do l. 2030 predvideva 40% zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do ciljnega leta. So poslanci v svojem predlogu upoštevali trende razvoja evropske energetske in podnebne politike? Imajo načrt, kako  jim bo Slovenija sledila, če bo poleg termoelektrarne Šoštanj odpirala še en rudnik premoga z njim povezano termoelektrarno?

Pobudniki trdijo, da bi projekt novega rudnika premoga »pomenil novo razvojno priložnost za regijo.«  S to trditvijo se globoko ne strinjam. Premogovna industrija je za zdravje lokalnega prebivalstva ena izmed najbolj škodljivih dejavnosti, kar jih obstaja. Zagovarjanje novega rudnika v imenu koristi lokalne skupnosti, je preprosto  nemoralno.

To je torej v slovenski parlamentarni politiki vse, kar je ostalo od podnebnih zavez: minister za podnebne spremembe in stranka premoga. 

No comments:

Post a Comment

Note: only a member of this blog may post a comment.