Sunday, 11 August 2013

Kdo bo gradil vetrnice?

Načrt za  polje vetrnic  v bližini Senožeč na Krasu je pred kratkim predstavilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Gradilo naj bi ga podjetje Vepa d.o.o., ki je od ministrstva zanj že pridobilo energetsko dovoljenje .  O investitorju ne vemo kaj dosti, njegova spletna stran je razen naslovnice še nema. Na Supervizorju izvemo, da sta lastnika l. 2009 ustanovljenega podjetja SUPERNOVA  d.o.o. (30%) in Oskar Marko Musić (70%), ki je od decembra 2012 direktor podjetja. Ajpes  v zadnjem sklepu o vpisu podjetja »VETRNI PARKI, izgradnja in obratovanje veternih elektrarn, d.o.o.« iz 20.12. 2012 navaja, da je osnovni vložek kapitala Musića 5250 evrov (70%), Supernove 2250 evrov (30%). Malo podjetje, ki bo gradilo največjo vetrno elektrarno, očitno tudi ni najbolj vešče pravopisa. O direktorju Oskarju Marku Musiću  na internetu nisem našel nobenih z energetiko povezanih podatkov, prav tako ne o Alešu Musiću, ki je na zgornjem dopisu ministrstva podpisan poleg ministra in naveden kot zastopnik podjetja.   Je bil pa prejšnji direktor Vepa Anton Korošec, ki je 20.12. 2013 (zgornji Ajpes link) odstopil kot direktor podjetja, graditelj prve vetrnice na Krasu.

Sem zagovornik  vetrne energije in gradnje vetrnic v Sloveniji. Tako kot pri drugih energetskih projektih ali izrabi naravnih virov nasploh, je tudi pri gradnji vetrnic ključno, da koristi izrabe naravnega vira ni deležen samo investitor, ampak tudi prebivalci, ki jim izraba naravnega vira spremeni okolje.  Izraz za to je okoljska pravičnost (environmental justice). Eden izmed ključnih pogojev zanjo je verodostojnost investitorja in transparentnost postopka. Negativni primer obojega vidimo v primeru šoštanjske elektrarne v gradnji. Vprašanje je torej, ali je v tem primeru zagotovljena? So ljudje, ki gradijo elektrarno, vredni zaupanja in imajo reference? Stoji za njimi transparenten investitor in kapital, ki bo prevzel odgovornost? To je nekaj vprašanj, za katera bi si želel, da bi ministrrstvo, ki očitno sponzorira projekt, nanje odgovorilo bolj podrobno. Rok, v katerem naj bi lokalna skupnost sporočila svoje pripombe (sredi časa dopustov, do 19. Avgusta), gotovo ni ravno znak želje po veliki transparentnosti.

Skratka. Vetrnice so koristne in kot čist vir obnovljive energije neizogibne tudi v Sloveniji. Uspešno jih bomo gradili le, če bo pri tem sodelovala lokalna skupnost in če bo lokalna skupnost tudi deležna neposrednih dobičkov njihovega delovanja.  To je edini način, da se ne zablokiramo z znano oviro  »ne na mojem dvorišču« . Zgodbo bom seveda spremljal naprej. 

No comments:

Post a Comment

Note: only a member of this blog may post a comment.