Thursday, 22 August 2013

Kratkovidna neumnost

Ministrstvo za infrastrukturo, poroča Dnevnik, »je po skoraj petih letih od prve javne razgrnitve končno objavilo državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti jugovzhodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec.« Obljube, ki so jih vsi dajali po velikih ljubljanskih poplavah l. 2010, so se torej precej zavlekle.
Ampak negativno presenečenje je še večje. Ministrstvo se je namreč očitno odpovedalo gradnji zadrževalnika pred poplavami višje ob Gradaščici pri Dobravi, ki naj bi prišel na vrsto šele kasneje: po zdajšnjih izkušnjah bo to šele po naslednji »stoletni« poplavi.
Nabor protipoplavnih posegov je sicer obsežen, v oči pa vendarle bode podatek, da je ministrstvo njihovo uresničevanje razdelilo na dve fazi, pri čemer je šele v drugi fazi predvidena gradnja zadrževalnika Razori med naselji Dobrova, Razori in Stranska vas. Ministrstvo je bilo v kompromisno rešitev prisiljeno zaradi ostrega nasprotovanja občine Dobrova - Polhov Gradec, kjer gradnji velikih zadrževalnikov vseskozi nasprotujejo. Že leta 2008 so občani protipoplavni načrt, ki je poleg še dveh drugih danes opuščenih zadrževalnikov vključeval tudi zadrževalnik Razori, tako rekoč soglasno zavrnili na referendumu (Dnevnik, 22.8.2013)
Strašni zadrževalnik so občani gotovo zavrnili, ker bo v njihovi okolici nastalo veliko akumulacijsko jezero? Ja, seveda. Takole je že pred časom zadevo razložila velika strokovnjakinja za vode dr. Lidija Globevnik:
Ali država res nima pristojnosti, da bi občino Dobrova - Polhov Gradec prisilila, da se na njenem območju zgradi zadrževalnika Razori in Brezje?> Opažam, da državne ustanove težko suvereno izvajajo svoje pristojnosti in učinkovito zastopajo javni, nacionalni interes. Pri cestah da, pri energetiki morda, pri prostorskem razvoju pa nikakor ne. Državne službe se sicer trudijo, toda prej ali slej pridejo do točke, ko nimajo več pristojnosti in mandata za odločanje. Na neki ravni se vse pobude ustavijo. Težavo vidim v tem, da ni zares suverenih, načelnih in neodvisnih politikov. Mislim, da bi si le taki upali tvegati in preseči gordijski vozel. Varnost jugozahodnega dela Ljubljane in drugih večjih urbanih območij je za državo izjemnega pomena, škodni potenciali pa večinoma tako veliki, da bi se moral zasledovati širši javni interes, ne pa se podrejati lokalnim.
Zakaj se sploh reče suhi zadrževalnik, če se v njem zadržuje voda?> Zato ker je večino časa suh. Voda je v njem samo dva ali tri dni recimo vsakih dvajset let. Gre za zemeljsko pregrado, večinoma nasip sredi doline. V tem nasipu je odprtina, skozi katero normalno teče voda, recimo Gradaščica. Ko bi se nevarnost poplavljanja povečala, bi to odprtino zaprli oziroma bi vodo skozi njo spuščali kontrolirano, dozirano. Voda bi se torej zadržala na tem območju, nastalo bi jezero. Tako se začasno zadržijo presežki vode. Voda Gradaščice recimo tako ne bi pridrvela v Ljubljano. Gre za klasičen pasivni ukrep. Ne smemo pa se čuditi, da so se prebivalci, ki se jim je napovedala taka pregrada v dolini Gradaščice, zbali porušitve pregrad. (Mladina, 23.9.2010)

Tako to gre. Kljub jasnim opozorilom in razlagam strokovnjakov, kljub veliki verjetnosti, da se bodo »stoletne« poplave ponovile veliko prej, se je ministrstvo izognilo pravi in celoviti rešitvi in scopralo nekakšen kompromis. S popolno gotovostjo lahko napovemo, da bo ob naslednji veliki vodi takratni odgovorni minister in župan tako kot zadnjič zmigoval z rameni in namigoval na nesposobne predhodnike. Če se Ljubljančani ne zbudijo še  danes in ostro zahtevajo pravo ureditev poplavne varnosti.

No comments:

Post a Comment

Note: only a member of this blog may post a comment.