Tuesday, 13 August 2013

Potrebujemo drugačen pogled na gozd

Da je upravljanje našega velikega naravnega vira na dnu, sta me danes spet spomnili dve novici. Bohinjski obrat Lip Bled, ki je menda četrti največji evropski proizvajalec opažnih plošč, bo moral odpustiti četrtino delavcev – ker ne more dobiti dovolj lesa za proizvodnjo! 
 Direktor Alojz Burja pravi, da je problem v tem, ker se večina lesa izvozi v Avstrijo: "Potem je žaga neizkoriščena, sušilnice stojijo prazne in rezultat vsega tega je bil, da smo lansko leto potem poslovali z izgubo." Avstrijske žage so pri nas razvile agresivno mrežo posrednikov za odkup hlodovine, dodaja Burja. "[Avstrijci] svoj les maksimalno obdelajo, dodajo vrednost , zato imajo maksimalno delovnim mest, pri nas pa kupujejo žagani les, da slovenska država od tega izvoza hlodovine praktično nima nič.« (Radio Slovenija, 13.8.2013, 6'50'')
Druga novica, o kateri poroča TVSLO, je pravnomočna terjatev podjetja Mirage do države, ki jo želi podjetje izterjati z zaplembo 1000 ha državnih gozdov:
Sodišče je tokrat iz formalnih razlogov takšno izvršbo zavrnilo, saj je namesto Miragea denar zahteval eden izmed njegovih upnikov, registriran v davčni oazi Delaware. V skladu jih sicer najbolj skrbi, da bodo gozdovi prodani tudi, če bo sodba pozneje razveljavljena. "Ko se da predlog za izvršbo na kmetijska zemljišča ali na gozdove, se s tem omenjeni sektor siromaši," je dejala direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Irena Šinko. (MMC, 13.8.2013)
Možje iz Delaware očitno vedo, kaj je pravo bogastvo Slovenije, ki je vredno poskusa prilastitve.
Gozdarska politika je impotentna, predvsem zato, ker je talec močnih skupin, ki obračajo velike dobičke iz izkoriščanja gozda (nekaj najbolj očitnih problemov in okoliščin  sem povzel v prejšnjem zapisu). Le malo možnosti je, da se bo kaj spremenilo, če se vrednosti in pomena gozda kot velikega naravnega vira, ne bo zavedla širša civilna družba. Gozdarji iz Zavoda za gozdove so s peticijo »Rešimo slovenski gozd!« poskusili opozoriti na sistematično razgradnjo državne gozdarske službe, enega zadnjih branikov, ki preprečuje popoln grabež v gozdovih.  Prav tako skupina Koalicija za gozd, ki je ob današnjem sestanku ministra za okolje in kmetijstvo  s predstavniki lesno predelovalne industrije, podjetij za proizvodnjo in predelavo lesa ter kmetijsko gozdarskih zadrug objavila izjavo »Do novih delovnih mest v gozdno-lesnem sektorju z naprednimi tehnologijami in ne s povečevanjem poseka!«
Do novih delovnih mest v gozdno-lesnem sektorju z naprednimi tehnologijami in ne s povečevanjem poseka
 Ljubljana, 12. avgust 2013 - V slovenski družbi smo se končno začeli zavedati pomena naših gozdov ter lesa kot edine gospodarsko pomembne surovine. Država je s sprejetjem Akcijskega načrta za povečevanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 “Les je lep” vrednostno verigo lesa prepoznala kot strateško nacionalno razvojno priložnost, kjer so velika tudi pričakovanja v zvezi z novimi delovnimi mesti. V zadnjem času se slišijo pobude, da naj bi nova delovna mesta ustvarili s povečevanjem poseka lesa v državnih gozdovih. To stališče je zavajajoče in v nasprotju z javnim interesom. Koalicija za gozd, ki jo sestavljajo nevladne organizacije in samostojni strokovnjaki, povečevanju poseka v državnih gozdovih odločno nasprotuje. Kakovostnih novih delovnih mest ne bo zagotovilo povečanje poseka, ampak  povečanje predelave lesa na višjih zahtevnostnih stopnjah z uporabo sodobnih tehnologij.   
Koalicija za gozd je proti brezglavemu povečevanju poseka v državnih gozdovih, ker ta ukrep ne zagotavlja delovnih mest z dolgo življenjsko dobo in visoko dodano vrednostjo, obenem pa še dodatno obremenjuje že precej načete gozdne ekosisteme. Povečanje poseka bi služilo izključno zasebnim interesom, ustvarilo pa bi le zanemarljivo število novih delovnih mest. Koncesije za izkoriščanje državnih gozdov, ki jih je država podelila po močno prenizki ceni, se iztečejo leta 2016. Pritiski koncesionarjev, da bi v tem času izkoristili čim več lesnega državnega naravnega bogastva, so veliki, naloga pristojnega Ministrstva za kmetijstvo in okolje pa je, da zaščiti javni interes in v največji možni meri omeji to “legalno krajo” državnega premoženja.
V gozdovih, ki so v lasti države, se je posek v zadnjih treh letih močno povečeval. Maksimalni etat (letni posek, ki zagotavlja trajnostno gospodarjenje z gozdom) je v državnih gozdovih praviloma realiziran in povečevanje poseka ni upravičeno. Kljub povečevanju poseka je število delovnih mest v slovenskem gozdno-lesnem sektorju v zadnjih letih drastično upadalo, iz leta v leto pa je naraščal delež izvoza nepredelanega slovenskega lesa (34 % v letu 2011). Kljub močnemu povečanju poseka v zadnjih treh letih je Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije še vedno neto prejemnik iz proračuna. Ironično je, da gozd prekriva skoraj 60 % površine Slovenije, hkrati pa dejavnosti v gozdno-lesnem sektorju predstavljajo le nekaj manj kot 2 %  letnega BDP.
Dr. Pohleven z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani trdi, da lahko 100 m3 posekanega in predelanega lesa zagotovi 1 delovno mesto. V Sloveniji to niti približno ne drži, saj pride eno delovno mesto na 400 m3 posekanega lesa.
Slovenija ima v gozdno-lesnem sektorju ogromen potencial v mladih izobraženih kadrih (veliko je brezposelnih) in malih ter srednje velikih podjetjih, ki jih je potrebno podpreti ter zagotoviti ugodno okolje za njihov razvoj. Uporaba dobrih praks iz tujine in uvajanje novih tehnologij na področju pridobivanja in predelave lesa lahko Slovenijo popeljejo iz gospodarske krize in obenem zagotovijo trajno ogrodje za stabilno domače gospodarstvo. Dodano vrednost predelave lesa je potrebno zadržati v Sloveniji in s tem omogočiti financiranje novih razvojnih projektov ter sčasoma s pametnimi obdavčitvami pridobiti stabilne prihodke v proračun. Za način, kako naj to naredimo, se moramo ozreti le čez severno mejo. Nove tehnologije v predelavi lesa so v svetu v velikem vzponu in pomembno je, da ujamemo te trende.
Slovenski gozdno-lesni sektor je pred velikim razpotjem. Odločiti se bo potrebno med starim in novim načinom delovanja. Po našem mnenju je potrebno dati priložnost novim pristopom in tehnologijam ter ujeti val, ki se začenja v razvitejših državah. Zavedati se moramo, da z nadaljnjim  povečevanjem poseka in zmanjševanjem gozdne površine ob obstoječem neučinkovitem sistemu izkoriščanja vrednosti lesa izgubljamo državno premoženje, obenem pa negativno vplivamo na ostale, neekonomske funkcije gozda. V mnogih pogledih, npr. po deležu mrtvega lesa, ki je ključen za delovanje ekosistema, naši gozdovi že sedaj ne dosegajo tujih standardov sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.
Na osnovi navedenih argumentov Koalicija za gozd zavrača tezo, da bi s povečanjem poseka lesa lahko ustvarili nova delovna mesta. Povečevanju poseka v državnih gozdovih nasprotujejo iz strokovnih razlogov in menijo, da je v nasprotju z javnim interesom.

Koalicija za gozd:
Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov - Dinaricum
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
Zavod Grč Vrh

No comments:

Post a Comment

Note: only a member of this blog may post a comment.