Friday, 13 September 2013

Vpliv gobarjenja na okolje

Letošnja sezona gobarjenja se je že pošteno začela in kot velik ljubitelj tega »športa« se lahko le strinjam z anekdoto, ki jo zapiše avtor v fini knjigi o kulturi gobarstva Chanterelle Dreams, Amanita Nightmares: The Love, Lore, and Mystique of Mushrooms:
Ob obalah Kalifornije pogosto naletite na napis »Najslabši dan za surfanje je še vedno boljši kot najboljši dan v službi«. Pri Slovanih, tudi izseljencih, le zamenjajte surfanje za gobarjenje in boste na dobri poti do ugotovitve, kaj je slogan te regije. Slovani gobarijo, kot Američani hodijo v nakupovalne centre: kompulzivno, pogosto in z guštom.
Nabiranje gob je lep stik z naravo, laziš po strminah gozda, kamor sicer nikoli ne bi zašel, in pozorno, kot kak paleolitski nabiralec vohljaš po podrasti in grmovju. Slastna je tudi potencialna nagrada, čeprav v nasprotju s surfanjem tu nobeno tveganje ni smiselno: v citirani knjigi je podatek, da je l.2000 (ki je bilo precej »gobje«) v Rusiji in Ukrajini zaradi zastrupitve umrlo okoli 200 ljudi. Več deset primerov zastrupitev vsako leto obravnavajo tudi v Sloveniji in tudi pri nas je zabeleženih nekaj smrtnih primerov. Previden gobar, ki se zaveda svojega znanja – osnovno pravilo je zelo preprosto: za prehrano nabiraš le užitne vrste in primerke, ki jih prepoznavaš s popolno gotovostjo – se nevarnosti zlahka izogne. Ampak zanimivo je še eno drugo vprašanje. Koliko gobarji, ki jih je pri nas res veliko, škodujemo gobam? Koliko vplivamo na celoten gozdni ekosistem, ki ga jeseni množično obiskujemo kot nabiralci?

V Sloveniji se eksplicitno z gobami ukvarjata dva zakona, Uredba o varstvu samoniklih gliv in Uredba o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv. (Zanimivo je, da se evropska naravovarstvena zakonodaja z zaščito gliv specifično ne ukvarja, Habitatna direktiva zaščiti le vrste iz kraljestev rastlin in živali.) Tole so za rekreativnega gobarja najpomembnejša pravila:
Posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva kilograma gob, skladno z določbami te uredbe. … Kdor nabira gobe, mora spoštovati naslednja pravila:
1. goba mora imeti razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto,
2. prepovedana je takšna uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškoduje rastišče ali podgobje,
3. gobe je treba grobo očistiti že na rastišču,
4. gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži. (*)
 Pri točki 1. je  zakonodajalca pametno ubogati že zaradi lastne glave, seveda pa je glavni namen zaščita okoli 40 vrst, ki so z drugo uredbo popolnoma zavarovane in jih je prepovedano nabirati, četudi razen morda karžlja med njimi ni bolj obleganih užitnih vrst. V zvezi z 2. točko je med gobarji pogosta razprava, ali naj bi gobo odrezali pri betu ali izruvali (o tem kasneje), vsekakor pa naj bi pri nabiranju čim manj poškodovali podgobje oz. micelij, bistveno vegetativno »telo« glive, brez katerega nadzemnih plodov sploh ne bi bilo. 3. In 4. točka meri na to, da bi pri nabiranju gob v gozdu ostalo čim več trosov, ki rastejo v trosnjakih gob in so ključni za spolno razmnoževanje gliv – kot nekakšna »semena« gliv, iz katerih lahko zrastejo novi miceliji. Zato naj bi gobe, kar sugerira 4. točka, iz gozda prenašali v pletenih košarah in ne recimo nepropustnih vrečkah. Tudi o tem več v nadaljevanju.

Ali je mogoče oceniti resnični vpliv gobarjenja na glive in količino gob, ki zrastejo? Po pregledu literature se mi zdela najbolj zanimiva, tudi zato, ker gre malo proti moji intuiciji, švicarska raziskava, ki so jo povzeli v članku Nabiranje gob ne vpliva prihodnje donose – rezultati dolgoročne študije v Švici (Egli S., Peter M., Buser C., Stahel W. & Ayer F. (2006) Mushroom picking does not impair future harvests – results of a long-term study in Switzerland. Biological Conservation, 129, 271-276 [članek je dostopen prek NUK v bazi Science direct])

Raziskava je potekala na dveh za ta namen pripravljenih gozdnih rezervatih, eden je velik 75 ha in se nahaja na 600m nadmorske višine, drugi 3ha na 1250m. V prvem je poskus potekal med 1977-2003, v drugem 1990-2000. Znotraj rezervatov so začrtali parcele, na katerih so ob različnih načinih gobarjenja opazovali več sto vrst gliv (skupaj 582 vrst).

Zanimalo jih je tako število »gob« - tistega, kar gobarji nabiramo, torej plodov ali trosovnikov gliv, kot tudi samo število vrst gliv. Rezultati so pokazali, da ni statistične razlike med količino gob (kot nadzemnih plodov), ki zrastejo na parcelah, kjer so jih nabirali, in tistimi, kjer jih sploh niso. Tudi prej omenjena razlika med rezanjem in puljenjem se ni izrazila v količini zraslih gob.

Razlika glede vpliva gobarjenja pa se je izrazito pokazala drugje. Parcele so namreč razdelili tudi po kriteriju, da so se na enih izogibali izrazitega tacanja in hoje po zemlji (»trampling«), pri drugih pa ne. V tem primeru pa se je pokazalo, da je količina plodov (»gob«) za tretjino manjša na potacanih parcelah, ne glede na to, ali se na njih gobari ali ne. Vendar pa tacanje ni vplivalo na biodiverziteto: zmanjšalo se je le število plodov, še vedno pa so bile prisotne vse vrste.
The present data show that harvesting does not adversely affect the production of fruit bodies … The concomitant trampling of the forest floor, however, significantly reduced the number of fruit bodies produced … Surprisingly, however, the total number of species that fruited over the decade of sampling was about the same in the trampled as in the non-trampled plots. (*)
V razpravi ob zaključku članka obravnavajo  problem vpliva trosov na količino plodov in vrst gliv – kar je razlog, zakaj naša uredba predpisuje uporabo košar. Teoretično bi zmanjšanje števila trosov moralo vplivati na količino obojega, vendar vsaj trenutni podatki švicarske raziskave jasne  odvisnosti ne kažejo:
Harvesting the fruit bodies entails removing the spores. Theoretically, we would expect removing all fruit bodies and thus the possibility of sexual renewal by spores to lead to a degeneration of these fungi over time. Fungal species vary in how important spores are for their reproduction (Fiore´-Donno and Martin, 2001). Some species repeatedly recruit new colonies from spores, whereas others propagate predominantly by vegetative spread. Laccaria amethystina Cke., for example, produces colonies and fruit bodies from spores each year (Fiore´-Donno and Martin, 2001), but we did not detect a negative impact of harvesting on this species in either study site. It is possible that adequate numbers of spores entered from the neighbouring areas, or that the fruit bodies in the plots released enough spores during the weekly harvesting intervals. Nevertheless, the present experimental design realistically simulates strong harvesting pressure.

Skratka. Gobarji vsekakor vplivamo na dogajanje v gozdu. Tudi omejitve, ki jih predpisuje slovenska uredba, naj kar ostanejo, čeprav mogoče niso v celoti podprte z znanstvenimi podatki, ki bi dokazovali vpliv količine nabranih gob na vrste. Ko nabereš košaro jurčkov, se je čisto v redu ustaviti in pustiti kaj za druge, pa tudi za polže in muhe. Kar se tiče tacanja, ki ga v gozdu  neizogibno povzročamo gobarji – mogoče lahko škodo nekoliko kompenziramo tako,  da smo v drugih vlogah zaščitniki gozda. Obstajajo namreč prakse izkoriščanja gozda, ki so za njegov ekosistem bistveno bolj destruktivne kot kakršno koli gobarjenje. 

No comments:

Post a Comment

Note: only a member of this blog may post a comment.