Wednesday, 2 October 2013

Male ljubke stranke, ki jih imamo vsi radi

Prva zelena politična organizacija je bila stranka Zelenih Slovenije, ustanovljena l. 1989. Na  volitvah v »ustavodajno skupščino« l. 1990 je v okviru Demosa dosegla 8,8% glasov.  Na prvih volitvah v Državni zbor l. 1992 so dosegli 3,7 %, kar je takrat še vedno zagotavljalo vstop v parlament. Zadnjič; v času tega mandata je zaradi temeljne ideološke neenotnosti stranka razpadla, tista, ki je podedovala ime Zeleni Slovenije se je profilirala desno in v bistvu ni več politično zaznavna.
Nišo v političnem prostoru je l. 2003 zaznala takrat parlamentarna Stranka mladih Slovenije, ki je na volitvah l. 2000 dobila 4,3%. 

Mlada stranka bila je takrat sicer že v škripcih, ker je polovica njenih poslancev prestopila v velike desne parlamentarne stranke. Razlog za to je bil, da pred volitvami stranka sploh  ni opredelila svoje politične ideologije. Na njeni listi so v DZ prišli ljudje s popolnoma različnimi ideološkimi pogledi, ki so se politično seveda takoj razšli, ko je prišlo do parlamentarnih  odločanj o konkretnih zadevah.

Usmeritev v zeleno stranko se je zdela resna možnost za konsolidacijo stranke, vendar je takrat že prišlo do drugega razcepa, iz katerega je nastala nova stranka Aktivna Slovenija Francija Keka. Na volitvah l. 2004 sta obe stranki ostali pod pragom, AS je prejel 3% odstotke, SMS pa 2% glasov. (Kar je bilo skupaj več  od uspešnega Desusa s 4 %.) Zanimivo je, da ta razcep v bistvu ni bil programski in ideološki. Obe stranki sta v volilni kampaniji  s podobnimi poudarki pozivali  »mlado« volilno telo.

Stranka AS je kmalu prenehala obstajati, SMS pa preboj v parlament ni več uspel; na zadnjih volitvah l. 2011 kot SMS – Zeleni ni dosegla 1%, ki daje pravico do državnega financiranja.

Na zadnjih volitvah je nastopilo več strank z okvirno zeleno programsko platformo. Če pustimo ob strani nepomembne in desničarske Zelene Slovenije Vlada Čuša, so bile na tem polju tri dovolj resne male stranke: Zares, TRS in SMS – Zeleni.

Stranke so se pred volitvami previdno tipale, a kolikor vem, do resnih pogovorov o skupnem nastopu ni prišlo, čeprav so bile  programsko stranke sorodne kakor se le da. A Zares je bila stranka z vladno prtljago in medijsko nenaklonjenostjo,  katero nihče zares  ni hotel biti preveč povezan; TRS nova in polna zagona, da sama preizkusi svojo srečo; SMS je bila organizacijsko dovolj močna in ponosna na svojo politično prekaljenost, da ni bila pripravljena igrati druge violine. Kljub dobrim razlogom, zakaj sodelovati, vedno obstajajo odlični razlogi, zakaj ne.

TRS je na volitvah prejel 1,22%, SMS – Zeleni 0,86% in Zares 0,65%. (Nesrečni Čuš iz Zelenih Slovenije je pristal na 0.36%.)

Danes je bil v  Delu je objavljen zanimiv članek o stališčih novih strank, ki so vzniknile iz vrenja v zadnjem letu (in Trsa) do skupnega nastopa na volitvah. Mogoče je razbrati, da so stališča precej različna.

V resnici politično združevanje ni preprosto. V zgodbi mojih malih strank je neuspeh sledil tako iz umetne združitve nezdružljivega, kot iz nemožnosti združiti združljivo. Dve skupini  od daleč izgledata rojeni za skupni nastop, ko pa se malo približaš sceni, spoznaš, da je možnost njunega sodelovanja enaka skupni državi Palestine in Izraela.  Ambicije, načela, osebnosti in medsebojne zgodovine običajno prevladajo nad racionalnih političnim razmislekom. Ampak spet, to govoriti od zunaj, je lahko. Potreben je še resničen politični talent in praktična spretnost.

Tistih 8,8% za Zelene l. 1990 je pomenilo približno 110.000 volilcev. Ob današnjih volilnih udeležbah bi bilo to že blizu dvajsetim odstotkom parlamentarnih sedežev. Kar pa že je moč za spremembe in ne le (v najboljšem primeru) častna zmaga.

No comments:

Post a Comment

Note: only a member of this blog may post a comment.