Friday, 18 October 2013

Nekaj je v zraku

Pred sabo imam dve novi publikaciji, ki obravnavata kvaliteto zraka. Agencija za okolje je septembra izdala letno poročilo Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2012, Evropska agencija za okolje poročilo Air Quality in Europe – 2013 Report.

Na pozitivni strani, slovensko poročilo ugotavlja v zadnjih letih splošno zmanjšanje izpustov žveplovega dioksida iz termoelektrarn zaradi kvalitetnejših razžvepljevalnih filtrov. Tole sta tipična niza, kaj se je dogajalo z izpusti SO2 v dvajsetih letih okoli termoelektrarn v Šoštanju.  (Med drugim kažeta, kako blazno onesnažen z žveplom je bil zrak še komaj pred desetletjem.)



Drugače je z drobnimi trdnimi delci, ki izhajajo predvsem iz prometa in v Sloveniji tipično iz individualnih kurišč, kjer se ljudje ogrevajo z lesom.  Avtorji poročila jih identificirajo kot največji faktor onesnaženja zraka:
"Poleg prometa in industrije ter drugih manjših virov (resuspenzija prahu, kmetijstvo) vplivajo na onesnaženost zunanjega zraka predvsem v zimskem času individualna kurišča. V zadnjih dveh letih se je zaradi ekonomske krize in dviga cen fosilnih goriv povečala uporaba drv, premoga, lesnih odpadkov, s čimer se je predvsem povečala emisija  delcev. Problem je predvsem to, da se ne uporabljajo sodobne kurilne naprave z nizkimi emisijami in ne dovolj suha drva. ..." (Arso)
Niz podatkov za povprečne letne koncentracije delcev PM10 recimo tipično kaže izstopajoče veliko prekoračenje v centru  Ljubljane zaradi prometa. (Sam močno podpiram nepriljubljeno politiko mestnih oblasti glede zapiranja centra za promet, ki pa bo dolgoročno uspešna le, če jo bodo spremljali "pozitivni" ukrepi v smislu stalnega razvoja javnega transporta - drugače jo bo morda prvi naslednji populistični župan pod pritiskom ukinil.) 


Za zdravje so še bolj nevarni manjši delci PM2.5, katerih povprečne letne koncentracije v Ljubljani zadnja leta dosegajo vrednost okoli 20 µg/m3. (ARSO, str. 71). Kaj ta številka pomeni, si lahko predstavljamo prek dveh primerjav. Slovenija se s temi vrednostmi uvršča na šesto mesto najbolj onesnaženih evropskih držav (tabela iz EU poročila spodaj). Evropska epidemiološka študija iz l. 2006 je ocenila, da bi se v Ljubljani ob zmanjšanju onesnaženja z PM2,5 iz 20 µg/m3 na 10 µg/m3 število povzročenih smrti zaradi tega onesnaženja zmanjšalo za 40 umrlih manj / 100.000 prebivalcev
 (*, str. 172, citira "Boldo E, Medina S, LeTertre A, Hurley F, Aguilera I & Eilstein D on behalf of the Apheis group. Apheis: Health impact assessment of long term exposure to PM2,5 and PM10 in 23 European cities. European Journal of Epidemiology, 2006.", enako ARSO str. 32 [brez navedbe števila preprečenih smrti] )

Prav tako trenda izboljšanja kvalitete zraka ne beležijo glede ozona – prej nasprotno. Pozor, ne gre za »dobri« ozon, ki v visokih plasteh atmosfere ščiti Zemljo pred UV sevanjem, ampak za ozon, ki nastaja pri tleh predvsem zaradi reakcije sončne svetlobe z nekaterimi onesnaževalci iz prometa in kemične industrije. Predvsem poleti so lahko koncentracije ponekod v Sloveniji tako velike, da nam meteorologi resno priporočajo, naj ostanemo doma. Tu smo torej glede tega.
"Ponavljajoča se izpostavljenost povišanim koncentracijam ozona lahko povzroči stalne okvare  pljuč. Četudi je ozon prisoten v nižjih koncentracijah, lahko njegovo vdihavanje povzroči množico  zdravstvenih problemov, bolečine v prsih, kašljanje, bruhanje in draženje grla, vpliva pa lahko tudi  na bronhitis, srčne bolezni in astmo.  Ker običajno ozon nastaja v vročem poletnem vremenu, ko se večinoma zadržujemo zunaj, je lahko  prizadet vsakdo, ki preživlja svoj čas na prostem, posebno otroci, starejši ljudje, delavci na prostem  in rekreativni športniki. Priporočamo, da se bolne in občutljive osebe odpovedo napornim  opravilom na prostem, predvsem opoldne in v popoldanskih urah." (Arso)

Za bolj celovito sliko si seveda poglejte še druge podatke v  poročilu. O interpretaciji statistik  in samega poročila nekaj več v posnetku oddaje Intelekta (Radio Slovenija, 15.10. 2013).

Evropsko poročilo, ki za Slovenijo izhaja iz istih podatkov (Slovenia  air polution fact sheet),  ponuja zanimive primerjave z drugimi državami, ki za nas niso prav ugodne. Na spodnji sliki sem združil tabele o izpostavljenosti mestnih prebivalcev prašnim delcem PM10, ozonu in NO2 Italije, Avstrije, Nemčije, Češke Velike Britanije in  Nizozemske.  Slovenija je praktično najbolj »v rdečem«, čeprav prikaz najbrž vsebuje določene statistične hakeljce.


V primerjavah koncentracij  trdnih delcev PM10, PM2,5 je Slovenija blizu vrha najbolj onesnaženih držav, glede ozona na samem vrhu.









No comments:

Post a Comment

Note: only a member of this blog may post a comment.