Wednesday, 25 December 2013

10 najpomembnejših okoljskih zgodb l.2013, 1. del.

1. Marca je Termoelektrarna Šoštanj pričela črpati 440 milijonov vredno posojilo za gradnjo TEŠ 6. Pogoji, pod katerimi je Državni zbor posojilo odobril, so se medtem že podrli: med njimi cena velenjskega lignita, ki bo višja od pogojevane, in nova podražitev projekta, ki konec letošnjega leta  znaša več kot 1,4 milijarde evrov. Pogoj države za odobritev posojila je bila omejitev vrednosti na 1,3 milijarde.
A to ne bo ničesar spremenilo, kot niso ničesar spremenile neštete podražitve, ki so sledile prvotni oceni projekta na 600 milijonov l. 2004, in številna odkritja okoriščanj. To so prav dobro in dokumentirano (temeljito je zgodbo ves čas razkrival  ljubljanski Dnevnik in novinar Cirman)  vedeli vsi politiki in poslanci že lani, predlani, in tako naprej.
TEŠ 6 je največja slovenska okoljska katastrofa zato, ker za naslednja desetletja svojega obratovanja pomeni, da bomo polovico proizvedene elektrike pridobivali iz najbolj umazanega in ogljično intenzivnega energetskega vira, lignita. Za  domnevni nacionalni interes energetske samooskrbe smo v denarju plačali ogromno ceno, ne da bi resno odločali o drugih možnostih.
In nazadnje zna biti račun še tretjič napačen. Če se bo Evropa v prihodnjem desetletju vendarle odločila za resne podnebne ukrepe (kar seveda ni gotovo, je pa možno), smo pravkar zgradili  milijardo in pol (brez)vreden blok  betona. Kar je najbolj žalostno, to bi bil najboljši izid sage o elektrarni.

2. Kriza gozdarstva. Letos je na različnih ravneh postalo očitno, v kakšni slepi ulici je upravljanje z gozdom in lesom. Ne gre za to, da posekamo premalo lesa. Nasprotno, v državnih gozdovih se posek vsako leto povečuje. Vendar imamo v državnih gozdovih zaradi prenizkih koncesij od tega le malo koristi. Dobičke od prodaje lesa v tujino ustvarjajo predvsem posredniki. Zaradi kolapsa lesno predelovalne industrije ne ustvarjamo dodanih vrednosti in novih delovnih mest. Smo v paradoksnem položaju, ko imamo največji posek v zadnjih desetletjih, ki že vpliva na poslabšanje ekoloških vlog gozda, a istočasno od gozdarstva in lesarstva kot družba dobivamo najmanj koristi.
Letos je prišlo do zloma tudi v Zavodu za gozdove, ki s svojo javno gozdarsko službo predstavlja steber upravljanja gozdov na trajnostni način in v javno korist. Zaposlenim delavcem-gozdarjem je prekipelo zaradi stalnega povečevanja obsega dela in zmanjševanja sredstev.  Čeprav so skrbniki enega najbolj dragocenih naravnih virov države, gozdarji niso tako glasni in opazni, zato so se neusmiljeno znašli v škarjah varčevanja in interesov po privatizaciji njihove službe.
Na pozitivni strani se zdi, da vlada in pristojni minister Židan gozdarstvo in lesarstvo vendarle  umešča  višje med prioritete, kot je bilo to do sedaj. Po zamenjavi vodstva Zavoda za gozdove so temu obljubili občutno povečanje sredstev;  ustanovljen je bil korektno sestavljen strokovni svet, ki naj bi usmerjal pripravo nove gozdarske zakonodaje in obujanje lesne industrije. A vendar – leto 2013 je za gozd pomenilo dno. O vseh namenih bomo lahko sodili šele drugo leto, če bodo prinesli resničen preobrat.

3.   Povečanje obsega Nature 2000. Sredi leta je Slovenija končno in po več opozorilih Evropske komisije izpolnila svoje zaveze in povečala obseg zaščitenih območji za 480 km2 na dogovorjeno skupno površino 7683 km2. Natura predstavlja ogrodje naravovarstva, ki tudi zaradi evropske kontrole vsaj nekoliko ščiti naše naravno okolje pred kaotičnim slovenskim prostorskim načrtovanjem. A vse ni dobro. Decembra 2013 je država morala oddati poročilo o izvajanju Direktive o habitatih za obdobje 2007-2012, v katerem je ugotovljeno poslabšanje stanja naravnega okolja: »Primerjava med poročiloma iz leta 2007 in 2013 kaže, da je tam, kjer je prišlo do sprememb, stanje večinoma sedaj slabše - spremembe na boljše so redke.«

4.  Fracking v Petišovcih. Na plinskem polju pri Lendavi so že pred časom ugotovili potencial za črpanje naravnega plina po metodi hidravličnega drobljenja. Silovito povečanje tega načina črpanja plina  v ZDA  v zadnjem desetletju spremljajo številni primeri onesnaženja in degradacije življenjskega okolja za ljudi, zato je precej evropskih držav uvedlo moratorij na fracking. V Petišovcih so poskusna črpanja potekala tiho in brez večje pozornosti javnosti. Letos pa je podjetje Ascent, ki se poteguje za koncesijo, sporočilo, da ima politično podporo aktualne vlade in da bo pospešilo nadaljevanje projekta. Kot smo poročali na tem blogu, zaenkrat kaže, da je bil ta »optimizem« plinarjev vendarle prehiter.

5.   Moratorij na odstrel volkov. V Sloveniji v divjini živi med 31 in 41 volkov. Še l. 2012 je Ministrstvo za okolje dovolilo odstrel 8 živali. Strokovnjaki so opozarjali, da to resno ogroža stabilnost populacije te zaščitene vrste in to je Slovenijo začela opozarjati tudi Evropa. Letos je končno prišlo do spremembe in odločitve o odstrelu ni več narekovalo barantanje med zainteresiranimi strankami, kot vsa leta doslej, temveč strokovno mnenje. V lovni sezoni 2013-14 volkov ne bo dovoljeno streljati.  Dr. Miha Krofel, ki je eden glavnih strokovnjakov za volka pri nas, poudarja, da to ne bo povečalo škode, ki jo povzročijo volkovi: »»Zmotno pa je prepričanje, da se bo zaradi moratorija za odstrel povečala škoda na drobnici. Ta ni odvisna od lokalnega števila volkov, ampak predvsem od varovanja. Gostota volkov se tudi ne bo bistveno spremenila, saj so volkovi teritorialni in na vsakem območju živi le po en trop. Raziskave so pokazale, da ko se pri volkovih zmanjša smrtnost zaradi človeka, se poveča naravna smrtnost.«

No comments:

Post a Comment

Note: only a member of this blog may post a comment.