Friday, 25 November 2016

Slovenija v Yaleovem okoljskem indeksu

Indeks stanja okolja (Environmental Performance Index) ameriške univerze Yale je Slovenijo uvrstil na visoko peto mesto, kar mora biti razveseljivo. Predsednik vlade je to poudarjeno omenil tudi v razpravi o interpelaciji vlade ta teden. O epistemološki, ideološki in politični vlogi množice globalnih indeksov sicer lahko razpravljamo (uvrstitve na raznih »indeksih ekonomske svobode«, ki jih pripravljajo neoliberalni think-tanki v veliki meri odražajo ideološko agendo in politični program teh inštitucij), a Yaleov okoljski indeks se zdi informativen in argumentiran na strokovno nepristranski način.

Da bi dobili od njega čim boljšo informacijo, ga je vredno prebrati tudi onstran kompozitne končne ocene. Kako stoji Slovenija glede posameznih komponent, ki ga sestavljajo?

Dve veliki področji, ki jih pokriva indeks, so določili kot vpliv okolja na zdravje (environmental health) in ohranjenost oziroma vitalnost ekosistema (ecosystem vitality).

V slednjem je Slovenija zelo visoko ocenjena na področju biodiverziteta in habitat, ki meri varovana območja narave in varstvo vrst – tu je indeksirana z najvišjo možno oceno. Na področju stanja gozdov je na 15. mestu med državami z oceno 85 od možnih 100. Glede vodnih virov, kar vključuje obravnavo odpadnih voda, je na 33.mestu z oceno 87/100. Pri kmetijstvu je na 69. mestu s sicer visoko oceno 92/100. Na področju podnebja in energetike na 37.mestu, 82/100.

V širšem področju vpliva okolja na zdravje je v podpodročju izpostavljenosti okoljskim tveganjem na 35. Mestu (89/100), vode in sanitarnih razmer na 29.mestu z visoko oceno 98/100, najnižje je uvrščena na področju kvalitete zraka, 100. mesto med državami z oceno 78/100, med prvimi petimi državami v končnem indeksu je Slovenija po tej komponenti tudi najslabša.

Generalno je torej na vseh področjih, z izjemo kvalitete zraka, ocena Slovenije primerljivo visoka. Avtorji indeksa omogočajo tudi vpogled v vse posamezne indikatorje, iz katerih so sestavili zgornje ocene (link na excel tabelo). Negativno izstopajoči so spet podrobnejše ocene kvalitete zraka – v kategoriji preseganje prašnih delcev PM2,5  je ocena 66/100, pri izpostavljenosti NO2  52/100.
 Najnižja med prvo deseterico na končnem indeksu je ocena trenda izpustov CO2 na proizvedeno KwH električne energije – 80/100 točk.

Kakšen nauk lahko nazadnje potegne okoljska politika iz podatkov okoljskega indeksa, ki ji po generalni uvrstitvi kar laska? Na misel mi pride poanta, ki jo večkrat slišim od izkušene starejše generacije naših okoljskih strokovnjakov: Slovenija ima na splošno dobro ohranjeno in zdravo okolje, kar je posledica tako naravnih danosti, zgodovinskih okoliščin in nekaterih dobrih politik v preteklosti (npr. gozdarstva) in sedanjosti. To je naša sreča, ampak tudi nesreča – prepričanje v splošno ugodno stanje včasih preprečuje, da bi bolj aktivno izvajali okoljske politike tam, kjer stanje ni tako dobro, in predstavlja nevarnost, da z odsotnostjo ali napačnimi ukrepi dobro stanje poslabšamo.

Tako ne preseneča, da imamo najslabše ocene prav glede področji, ki po svoji naravi terjajo najbolj aktivne in kompleksne  politične ukrepe:  onesnaženost zraka in fosilna energetika.

Komponente EPI


No comments:

Post a Comment

Note: only a member of this blog may post a comment.