Monday, 5 December 2016

Mi in svetovni dan tal

5. december so Združeni narodi razglasili za svetovni dan tal. Problem vse večje izčrpanosti prsti je ena najbolj spregledanih dimenzij globalne okoljske krize. »Predstavljajte si čudovit svet, planet, na katerem ni več grožnje podnebnega zloma, izgube pitne vode, terorizma, vojne … Tedaj bi bili gotovo izven velike nevarnosti? Žal. Tudi če bi bilo vse ostalo čudežno urejeno, je z nami konec, če ne rešimo problema, ki se obravnava kot tako marginalen in irelevanten, da o njem v časopisih včasih mesece ne preberete nič … Lastniki zemlje po svetu so udeleženi v orgiji uničevanja prsti, ki je tako intenzivna, da ima svet po oceni Organizacije za prehrano in kmetijstvo ZN v povprečju le še za 60 let takšnih rastnih pogojev za kmetijske rastline … ZN ocenjujejo, da bi glede na globalne potrebe po hrani letno potrebovali 6 milijonov hektarov novih kmetijskih zemljišč, namesto tega pa vsako leto izgubimo 12 milijonov hektarov zaradi degradacije prsti. Pokvarimo jo, nato se premaknemo naprej, in na poti uničujemo tropske gozdove in ostale dragocene habitate,« je situacijo v članku povzel George Monbiot.

Na spletni strani, ki jo je FAO objavila ob današnjem dnevu prsti, so na grafičen način prikazali glavne grožnje funkcijam prsti od erozije do neravnovesja hranilnih snovi in globalne trende, ki ne kažejo dobro.



Slovenija glede tega ni izolirana. Novo Poročilo o okolju (2016, osnutek) problem obravnava v poglavju »Tla«, kjer kot najbolj zaskrbljujoča obravnava dva faktorja, erozijo in pozidavo zemljišč.

Izguba rodovitne zemlje zaradi erozije je po teh ocenah v Sloveniji druga največja v Evropski uniji:

»Iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 izhaja, da je na kmetijskih zemljiščih vodna in vetrna erozija najintenzivnejša na njivah. Ocenjena stopnja izgube tal zaradi vodne erozije na podlagi RUSLE (Revised Universal Soil Loss Equation) modela znaša 7,4 t/ha/leto, kar je druga največja vrednost v EU-28. Visoko vrednost gre pripisati kombinaciji visoke erozivnosti padavin in strmi topografiji. Ocena RUSLE modela je, da je v Sloveniji z zmerno do močno vodno erozijo prizadetih 269.900 ha oziroma 37,1 % kmetijskih zemljišč.« (Poročilo 2016 [Osnutek], str. 118)

Največja grožnja pa so pozidave, ki za vselej uničijo rodovitna tla:

»Najbolj izrazito grožnjo tlom in zagotavljanju njihove ekosistemske funkcije predstavlja prekrivanje in tesnjenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oziroma pozidava zemljišč, ki pomeni trajno uničenje tal. Iz Kazalcev okolja, Tla in površje, ki jih vodi Agencija RS za okolje, iz kazalca Pozidava izhaja, da je bilo v obdobju 2008 - 2012 na novo pozidanih površin 13.024 ha oziroma dnevno 8,9 ha, pri čemer je povečan obseg pozidanih površin najvišji na kmetijskih zemljiščih. Največ novih pozidanih površin se pojavlja na območju travinja (6.208,1 ha), v kategoriji gozd 3.274,2 ha in v kategoriji njive 1550,5 ha.« (Poročilo 2016 [Osnutek], str. 118)

V nadaljevanju avtorji zapišejo, da zaradi pomanjkanja zanesljivega podatka o obsegu pozidave slika morda ni v celoti realna. Je morda še slabša? Obeti vsekakor niso dobri. Kaj naj si mislimo o razumevanju problema, če v tej situaciji najboljša kmetijska zemljišča, ki jih Slovenija res nima prav veliko, brez premisleka, torej s hitrim in interventnim zakonom, določimo za trajno uničenje s spremembo v industrijsko cono. Govorimo seveda o področju pri Hočah in avtomobilski lakirnici, ki naj bi stala tam. Ker »očitno potencialni vlagatelj ne želi drugih lokacij.« (Delo, 17.11.2016) Bo 100 hektarov uničenja rodovitnih tal plačal investitor? Ne, uničenje bomo celo plačali sami z 10 milijoni državnega denarja, ki jih bo vlada namenila za ureditev cone kot darilo prihajajoči tovarni.


Globina nerazumevanja pomena tal je resnično brez dna in jo dodatno ilustrira izjava vladnega ministra, ki  pove »A ko damo na tehtnico 2500 delovnih mest, se bom s težkim srcem, a zavestno, odločil za zadnje. Seveda pa to ne pomeni, da ne bomo spoštovali zakonodaje. Dolžni smo zagotoviti nadomestnih sto hektarjev kmetijske zemlje.« (Intervju Z.Počivalšek, Delo SP 3.12.2016) Nadomestna kmetijska zemlja je lep pravni evfemizem, ki prekriva vso resnico ogroženosti tal, ki so ji ZN posvetili današnji dan. Kmetijske zemlje ni mogoče nadomestiti. Ko jo boste z avtomobilsko tovarno uničili, jo bo v Sloveniji in na Zemlji 100 hektarov manj.

No comments:

Post a Comment

Note: only a member of this blog may post a comment.