Tuesday, 21 February 2017

Pariški podnebni sporazum: zaplet med vlado in parlamentom

Glede slovenske pozicije v Pariškem podnebnem sporazumu se je zgodil zanimiv obrat. Letos namreč na ravni Evropske unije potekajo ključna interna pogajanja, kako bo EU in njene posamezne države članice uresničevale zaveze, h katerim so se zavezale kot celota.

Uredbena podlaga, ki jo bodo države EU sprejemale, je (navajam skrajšano) »Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov« in  »Uredba o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov«.  Slovenska vlada je o teh uredbah sprejela predlog stališča in ga po pravilih posredovala Državnemu zboru. Vladni predlog se v glavnem z EU predlogo strinja.

Obrat se je zgodil na Odboru za zadeve Evropske unije konec januarja.  Po Zakonu o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije namreč DZ, v tem primeru zanj ta odbor, »sodeluje pri oblikovanju stališč Republike Slovenije pri tistih zadevah EU, ki bi po svoji vsebini v skladu z ustavo in zakoni spadale v njegovo pristojnost.«

Na tem odboru je torej poslanec dr. Franc Trček (Združena levica) predlagal nekaj bistvenih amandmajev k vladnemu predlogu, ki so bili nazadnje na odboru tudi sprejeti. To stališče pa gre kar močno dlje od vladnega glede ambicioznosti podnebnih zavez in ciljev. Na primer:

- V parlamentarni odločitvi je kot stališče Republike Slovenije zapisano
»Republika Slovenija si bo v pogajanjih dodatno prizadevala za povečanje ciljnih vrednosti zmanjšanja skupnih emisij TPG na ravni EU za najmanj 55 % do leta 2030, pri čemer morajo emisije v ne-ETS sektorju znašati najmanj 47 %. Republika Slovenija si bo prizadevala tudi za črtanje vseh posebnih pravic nekaterih držav članic pri izračunih emisij na tem področju.«
To pomeni, da bi Slovenija imela pridržek k temeljnim ciljem EU glede zmanj šanja izpustov (40%) v smislu, da bi si znotraj EU prizadevala, da bi bilo zmanjanjšanje še večje (najmanj 55%).

- Parlamentarna odločitev posega tudi neposredno v zaveze Slovenije, kakršne so bile kot izhodišče zastavljene sedaj: namesto 15% zmanjšanja izpustov za Slovenijo pogajalcem nalaga, naj za Slovenijo zastopajo 30% zmanjšanje do l. 2030:
»Republika Slovenija se ne strinja s predlaganim 15 % nacionalnim ciljem zmanjšanja emisij TGP do leta 2030 v primerjavi z letom 2005 in si bo v nadaljnjih pogajanjih zavzela za povišanje tega cilja na 30 %.«
 - Parlamentarna odločitev nasprotuje kompromisom, ki nekaterim državam, ki so velike onesnaževalke, omogoča »prilagodljivost«, torej popuste v sistemu trgovanja z emisijami.

»Republika Slovenija se ne strinja s predlaganim 15 % nacionalnim ciljem zmanjšanja emisij TGP do leta 2030 v primerjavi z letom 2005 in si bo v nadaljnjih pogajanjih zavzela za povišanje tega cilja na 30 %.«
- In nazadnje, parlamentarna odločitev posega v »zlati standard« podnebnih popustov za Slovenijo, torej popustov, ki smo jih od Kjotskega sporazuma uveljavljali s sklicevanjem na gozdove kot ponore CO2. Uveljavljanju teh popustov že ves čas močno nasprotujejo številni okoljevarstveniki:

»Republika Slovenija nasprotuje upoštevanju ponorov iz naslova krčitve gozdov, pogozdovanja ter gospodarjenja z njivskimi površinami in travniki, ki se lahko upoštevajo pri izračunu nacionalnih emisij TPG. Slovenija se bo tudi odpovedala predlagani količini 1,3 Mt CO2 ekv neto odvzemov iz sektorja rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva (LULUCF), ki bi jo lahko kot ponor uveljavila v primeru preseganja letnih dodeljenih emisij, in si bo prizadevala uresničevati določbe Pariškega sporazuma brez upoštevanja ponorov, prizadevala pa si bo tudi, da bi to veljalo za vse ostale države članice.«
V resnici parlamentarno stališče praktično popolnoma spremeni dosedanja izhodišča Slovenije in bi, če jih bi vlada res zagovarjala na ravni EU, Slovenijo postavila kot voditeljico najbolj ambicioznega programa zmanjšanja izpustov. Seveda, zavzetje takega stališča na ravni EU bi moralo nujno pomeniti tudi korenito spremembo lastne podnebno-energetske politike, vključno z zaprtjem termoelektrarn v šoštanju.

Ker politična večina do sedaj takšnih namer ni kazala, lahko dovolj upravičeno domnevamo, da so radikalna stališča, ki jih je na odboru predlagal Trček, sprejeli skoraj »po pomoti«, v trenutku nepozornosti.

Kaj se bo zgodilo sedaj? Možnih je več scenarijev. Prvi, a žal najmanj verjeten je, da sprejeta odločitev na parlamentarnem  Odboru za EU predstavlja prelomno točko za slovensko podnebno politiko, da bo država prehod v brezogljično družbo od sedaj naprej postavila kot prvo prioriteto notranje in zunanje politike. Drugi scenarij je, da vlada te odločitve v EU dogovorih ne bo upoštevala. To ji morda omogoča 4 10. člen Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU, ki pravi »Kadar vlada pri uveljavljanju stališč Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka zaradi poteka pogajanj v institucijah EU oceni, da njihova uveljavitev ali popolna uveljavitev ni izvedljiva ali ne bi bila v korist Republiki Sloveniji, lahko odloči drugače.« Tretji scenarij je, da bo parlamentarna večina na nek način spremenila svojo odločitev izpred meseca. Nerodno. 

No comments:

Post a Comment

Note: only a member of this blog may post a comment.